Poljski ali divji zajec (lepus europaeus)
Vrsta: Lepus europaeus PALLAS
Razširjenost: vsa Evropa, razen severnih predelov
Razširjenost v Sloveniji: splošna
Dolžina: 48,5-67,5 cm, rep 7-11 cm
Teža: 3,5-4 kg, izjemoma tudi več
Leglo: 2-4 mladici 3-4-krat na leto
Poljski
zajec je tudi prisoten v
lovišču, čeprav ni več tako množičen kot nekoč. V
preteklosti je imel najboljše
življenjske pogoje okoli naselij, kjer so bile obdelane
površine. Tudi na
gozdnih jasah ga je bilo mogoče najti, medtem ko je bil v samem gozdu
bolj
redek.
Divji ali polski zajec živi v vseh okoljih, od morja pa do gornje
gozdne meje,
ter velja za pravo poljsko divjad, od tod tudi njegovo drugo
ime. Najraje
se zadržuje na odprtih predelih (polja, njive ,travniki,
pašniki,...), preživi
pa lahko tudi v gozdnati pokrajini. Po osrednjem delu hrbta je rjave
barve,
kjer pa prihaja do izraza tudi črna barva. Spodnji del je rdečkasto
rjav,
trebuh pa je povsem belkaste barve.
Zajec se po zgradbi telesa precej razlikuje od drugih naših
sesalcev podobne
velikosti. Zadnje noge ima precej daljše od prednjih, kar ga
uvršča med
izrazite tekače, kar ga rešuje pred plenilci. Giblje se
predvsem s skoki. Pri
teku meče zadnje noge pred prednje, in pušča za seboj
značilno sled v obliki
črke Y. V sili teče tudi s hitrostjo do 60 km
na uro.
Med spoloma pri zajcih ni skoraj nobene razlike v teži in velikosti.
Pokriva
jih mehka in gosta rjasto rjava dlaka, ki jo spomladi in jeseni
menjajo, vendar
sta si zimska in letna barva zelo podobni. Dlaka se izredno lepo
prekriva, kar
daje živalim odlično toplotno izolacijo, da lahko preživijo tudi
temperature
nižje od -20ºC.
Od čutil je
pri zajcu najbolj razvit sluh. Uhlja sta, v primerjavi s telesom, zelo
velika
in gibljiva vsak zase.
Plodnost zajca je izredno velika, saj ima med našo divjadjo
najdaljši
razmnoževalni čas. Pari se povprečno 4x letno, od januarja do sredine
septembra.
Zajkla je breja 42 dni. V vsakem leglu je od 1-6 odlakanih mladičev
(vidijo že
ob skotitvi), kateri pri materi sesajo okrog 17 dni. Mati ne živi z
njimi in
jih tudi ne vodi, marveč jih hodi enkrat do dvakrat na dan v večernih
in
jutranjih urah dojit. Za zajklo je značilna superfetacija, kar pomeni
da nosi
zajkla v sebi zarodke različnih starosti.
Po naravi je zajec izrazit samotar, družinskega življenja ne pozna.
Vsak si
izbere svoj lasten življenjski prostor, ozemlje, ki ga tudi označuje,
vendar ga
ne brani. Je aktiven podnevi in ponoči. Zaspi sicer večkrat, za kratek
čas
(1min), vendar dan preleži v enem od svojih ložev. Hrani se v večernih
in
jutranjih urah, je pa vso rastlinsko hrano, zelene ali suhe dele trav,
detelje,
zelišča, plodove kmetijskih ali gozdnih rastlin in lubje
gozdnih ter sadnih
dreves. Prehrana zajca je zelo odvisna od sezone. Za hrano hodi vedno
po istih
poteh, zato nastajajo znane zajčje stečine, ki so dobro vidne zlasti v
snegu.
Viri: - zapiski Polanc Igor
- knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983