Jeleni
SRNJAD(capreolus capreolus)
Družina: Jeleni (Cervidae)
Vrsta: Capreolus capreolus
Razširjenost: vsa Evropa, razen Irske, Islandija, severna Skandinavija in otoki Sredozemskega morja
Razširjenost v Sloveniji: splošna
Dolžina: do 120 cm, višina 75 cm
Teža: do 35 kg
Ocena: številna, a ponekod v upadanju
Srnjad je v Trnovskem gozdu najštevilčnejša in zato tudi najpomembnejša vrsta divjadi. Spada v družino jelenov. Njen življenjski prostor so gozdovi z gosto podrastjo in grmičevjem. Najbolj ji ustreza preplet travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički. Srnjad je aktivna v dnevnem in nočnem času. Lahko se giblje posamezno ali majhnih skupinicah, katere pa so značilne zlasti za zimski čas. Njena prehrana je sestavljena iz trave, zelišč, popkov, poganjkov, jagodičevja in lubja. Način razmnoževanja se imenuje prsk, ki poteka julija in avgusta. Srna pa v pomladanskem času skoti 1-2 mladiča, ki ji po 3-5 dneh sledita. Za srnjad je značilna embriotenija, kar pomeni, da oplojeno jajčece miruje v prvi polovici brejosti. Srnjad tudi danes ni spremenila svojih navad in se pozimi še vedno umika na južna pobočja Trnovske planote.
V Sloveniji je srnjad danes prostorsko in številčno razširjena, živi v vseh loviščih od morja do zgornje drevesne meje. Posebej velja to za Primorsko, od koder se je ta divjad razširila tudi v obmejne pokrajine Italije, kjer je prej ni bilo. Na številčnost srnjadi vpliva negativno urbanizacija in nemir, ki ga prinašajo v njeno življenjsko okolje različne oblike človekove navzočnosti v naravi (turizem, mehanizacija gozdarstva, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč itd.). Izgube povečujejo tudi kmetijska mehanizacija, cestni promet ter naravni plenilci ris in volk. V zadnjem času pa je vedno več izgub tudi s strani potepuških psov. Majhne mladiče lahko uplenijo tudi lisice in večje ujede.
Viri: - zapiski Polanc Igor
- knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983
JELENJAD (cervus elaphus)
Družina: Jeleni (Cervidae)
Vrsta: Cervus elaphus
Razširjenost: skoraj vsa Evropa, razen severne Skandinavije, Finske, Islandije, JZ Francije in nekaterih sredozemskih otokov
Razširjenost v Sloveniji: splošna
Dolžina: 200 – 220 cm, višina do 150 cm
Teža: do 250 kg
Rodnost: 1-2 teleti na leto
Ocena: ni ogrožen
Jeleni spadajo v red sodoprstih kopitarjev in v podred prežvekovalcev, sestavljajo pa družino jelenov. Stanišče jelena na Slovenskem je gozd, razširjen je po celi Sloveniji, od nekdaj pa naseljuje tudi Trnovski gozd. Tu je bila razširjenost jelena v preteklosti kritična, vendar se število povečuje. Je naša avtohtona čredna divjad, ki živi v tropih. Jelenom najbolj ustreza mešan gozd s podrastjo in grmovjem, posekami in jasami ter senožetmi in travniki na obrobjih.
Košuta je manjša in lažja od jelena. Medtem ko jelen nosi rogovje, ki mu vsako leto odpade in se obnovi, je košuta mulasta. Živali so poleti rdečkasto rjave, pozimi rjavo sive barve. Jelen ima na vratu tudi grivo-daljšo in temno obarvano dlako. Rep pri živalih obeh spolov meri do 15 cm. Jelenja teleta so prve mesece življenja rdečkasto rjava s svetlimi pikami.
Jelenjad se pari v septembru in prvi polovici oktobra, v nižavju prej, v visokogorju pozneje. V sredogorskih staniščih je paritev na vrhuncu v drugi polovici septembra. Lovci pravijo paritvi jelenji ruk, ker se jeleni v tem času oglašajo z močnim rukanjem. Košuta je breja okoli 24 tednov in poleže praviloma enega do dva mladiča – teleta. Tele že nekaj dni po rojstvu teka za materjo, sesa pa prav do jeseni.
Jelenje rogovje je kostna tvorba. Vsako leto februarja ali v marcu rogovje odpade in takoj začne rasti novo. Raste okoli 120 dni, med rastjo ga pokriva mah, ki varuje krvne žile, ki rastejo hkrati z rogovjem in mu prinašajo snovi za rast in pokostenevanje. Rogovje neha rasti med julijem in septembrom, takrat jelen z drgnjenjem rogovja ob drevje in grmovje mah olupi.
Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči. Podnevi počiva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pašo. Je prežvekovalska vrsta, ki se hrani predvsem s trav
Viri: - zapiski Polanc Igor
- knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983