VOLK (canis lupus)

Družina: Psi (Canidae)
Vrsta: Cams lupus
Razširjenost: v več podvrstah po vsej severni polobli, vendar v osrednji Evropi skoraj popolnoma iztrebljen
Razširjenost v Sloveniji: gozdna področja Dolenjske, Notranjske in deloma Primorske
Dolžina trupa: 110-160 cm, rep 35-50cm
Teža: 30-50 (75) kg
Leglo: 3-8 mladičev na leto
Življenjska doba: 15-16 let
Ocena: ogrožena vrsta, potrebna zaščite

Volk je pogost samo še na Balkanu, v severni in srednji Evropi. V zahodni Evropi je iztrebljen. V Sloveniji ga je največ na območju kočevskih gozdov, včasih pa je bil stalna divjad tudi v Trnovskem gozdu.
Je bledo rumenkasto sive do rjavo rumene barve z močnim sivim odtenkom. Konice nadlanke (rese) so črne in dajejo kožuhu temnejši ton. Pozimi postane bolj siv in kosat. Zlahka ga prepoznamo po črni progi, ki poteka od nadlahti do komolca; dolga je 10-12 cm in široka 2 cm.
Vrhunec parjenja pri volkovih v Sloveniji je konec januarja in v začetku februarja. V tem času se pojavljajo tudi največji volčji tropi. Po 62-64 dneh poleže volkulja 5-8 mladičev na skritem kraju. Trop v tem času razpade na manjše skupine. Ob samici ostanejo navadno le mladiči iz prejšnjega legla.
Po lovišču se volkovi najraje premikajo po cestah, kolovozih, vlakah in gozdnih posekah. V snegu pogosto potujejo v gosjem redu, po dva ali trije skupaj.
Da volkovi prežive, mora imeti posamezna žival za lov tudi v najbolj ugodnih razmerah na voljo najmanj 25 km² veliko ozemlje.
Volk je plenilec in njegova prehrana je sestavljena iz glavnega in dopolnilnega plena. Glavni plen predstavljajo predvsem parkljarji. Živali, ki so manjše od jazbeca, so v volčji prehrani pomembne samo tedaj, ko zmanjka večjega plena. K dopolnilnemu plenu spada še mrhovina, drobni sesalci, včasih tudi kakšna žuželka. Poleti se volk prehranjuje tudi z raznimi sadeži in travo.
V opisu Trnovskega gozda in predpisih za gospodarjenje z njim iz leta 1878 piše, da je tu precej srnjadi, ki so jo volkovi zelo prizadeli. Volkovi se občasno pojavljajo v manjših krdelih, prihajali pa bi naj iz Nanoške planote.

Viri: - zapiski Polanc Igor