SRNJAD(capreolus capreolus)



Družina: Jeleni (Cervidae)
Vrsta: Capreolus capreolus
Razširjenost: vsa Evropa, razen Irske, Islandija, severna Skandinavija in otoki Sredozemskega morja
Razširjenost v Sloveniji: splošna
Dolžina: do 120 cm, višina 75 cm
Teža: do 35 kg
Ocena: številna, a ponekod v upadanju


Srnjad je v Trnovskem gozdu najštevilčnejša in zato tudi najpomembnejša vrsta divjadi. Spada v družino jelenov. Njen življenjski prostor so gozdovi z gosto podrastjo in grmičevjem. Najbolj ji ustreza preplet travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički. Srnjad je aktivna v dnevnem in nočnem času. Lahko se giblje posamezno ali majhnih skupinicah, katere pa so značilne zlasti za zimski čas. Njena prehrana je sestavljena iz trave, zelišč, popkov, poganjkov, jagodičevja in lubja. Način razmnoževanja se imenuje prsk, ki poteka julija in avgusta. Srna pa v pomladanskem času skoti 1-2 mladiča, ki ji po 3-5 dneh sledita. Za srnjad je značilna embriotenija, kar pomeni, da oplojeno jajčece miruje v prvi polovici brejosti. Srnjad tudi danes ni spremenila svojih navad in se pozimi še vedno umika na južna pobočja Trnovske planote.
V Sloveniji je srnjad danes prostorsko in številčno razširjena, živi v vseh loviščih od morja do zgornje drevesne meje. Posebej velja to za Primorsko, od koder se je ta divjad razširila tudi v obmejne pokrajine Italije, kjer je prej ni bilo. Na številčnost srnjadi vpliva negativno urbanizacija in nemir, ki ga prinašajo v njeno življenjsko okolje različne oblike človekove navzočnosti v naravi (turizem, mehanizacija gozdarstva, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč itd.). Izgube povečujejo tudi kmetijska mehanizacija, cestni promet ter naravni plenilci ris in volk. V zadnjem času pa je vedno več izgub tudi s strani potepuških psov. Majhne mladiče lahko uplenijo tudi lisice in večje ujede.

Viri: - zapiski Polanc Igor

- knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983