Družina: Fazanovci
(Phasianidae)
Vrsta: Lyrurus tetrix (LINNE)
Razširjenost: Alpe in vsa Evropa
severno od njih
Razširjenost v Sloveniji:
visokogorje
Dolžina: do 60 cm
Teža: do 2 kg
Ocena: zelo ogrožen
Ruševec, imenovan tudi mali
petelin, škarjevec, ruševka in mala divja kokoš, živi pri nas izključno v
gorah, najraje na obrobju tik nad gozdno mejo, torej v sredogorju in
visokogorju. V naših krajih ruševec ni bil nikoli številčen.
Kakor pri velikem petelinu so tudi pri ruševcu med samcem in samico velike
razlike v teži in barvi. Petelin je črn in se prelivajoče spreminja na modro,
le zgib peruti, ozek pas čez peruti in podrepna peresa so snežno beli, po
trebuhu pa ima bele lise. Kljun in oči so temne barve, nad očmi pa ima petelin
značilno kožno gubo (rožo) rdeče barve, ki je še posebej intenzivne barve v
času parjenja - rastitve.
Rastitev se prične spomladi, v aprilu, in se glede na zimo lahko zavleče do
konca maja. Rastitev (parjenje) poteka na prostoru imenovanem rastišče. V času
rastitve ruševec poje na tleh, in se oglaša na dva načina: piha in gruli,
hkrati pa z našopirjenim perjem, povešenimi perutmi, razprostrtim repom in
naježenim vratom teka sem ter tja. Pravimo, da vozi kočijo. Tako izziva tekmece
na spopad.
Ruševec po oploditvi zapusti samico. Oplojena ruševka pa znese od 6 do 12
rjavkastih in temno rjavo pikčastih jajc, iz katerih se po 25 do 28 dneh izvale
rjavkasti črno in rjavo pisani kebčki. Ti kebčki se v začetku prehranjujejo s
hrano živalskega izvora, saj je le ta zelo bogata z beljakovinami, kar jim
omogoča hitrejšo rast. Največ mladih kebčkov pogine zaradi slabega vremena
(dež, sneg, mraz...), zelo so občutljivi na vlago. Na jesen dobijo petelini, ki
so medtem skoraj povsem dorasli, črno perje, nakar se osamosvojijo.
Ruševec se hrani približno tako kot veliki petelin. Po načinu življenja sta si
zelo podobna, tako, da se včasih zgodi ,da ruševec oplodi kokoš velikega
petelina ali pa veliki petelin ruševko. Tak križanec se imenuje spaček ali
srednji petelin. V zimskem času se ruševci velikokrat združujejo v kite, ki so
ločene po spolu.
Viri: - zapiski Polanc Igor
- knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana,
Ljubljana 1983 |