KANJA
Družina: Kragulji
(Accipitridae)
Kanja
"mišar"je
najpogostejši predstavnik večjih ujed. Je zelo sprejemljive
barve, od temno
rjave, s svetlejšim odtenkom na perutih, do smetanasto bele
barve s temnimi
robovi peruti. Njena glava je zelo majhna in rep je izrazito kratek.
Oglaša se
"hieeee" ali tudi "vii-ek". Kanja znese v gnezdo, ki
ga napravi iz vejic, 2-4 jajca, iz katerih se po 30 dneh izvalijo
mladiči. Ti
zapustijo gnezdo po 40-50 dneh, vendar jih starša hranita
še nadaljnih mesec
dni. Hrani se predvsem z najrazličnejšimi majhnimi glodalci,
kot so miši (od
tod tudi njeno drugo ime), voluharji, kače poleg tega pobira žuželke,
zadovolji
se z mrhovino in različnimi mesnimi ostanki. Kanja ni izrazit lovec in
več časa
preživi na preži kot v zraku, od koder natančno opazuje svojo okolico
in opreza
za plenom. Dobro jadra na širokih perutih, ki jih drži rahlo
naprej v obliki
črke V. V letu je videti vselej zelo kompaktna, zaradi drže glavo med
rameni.
Leti počasi s težkimi, malce togimi zamahi, drsi z vodoravno
iztegnjenimi
perutnicami. Plen v glavnem lovi tako, da se nanj požene s preže ali z
lebdečega leta, in skoraj vedno ga ubije na tleh. Na plen
čaka na višji
točki, včasih na krtini ali prosto na tleh ob mišji luknji.
Pozimi jo
velikokrat videvamo ob cestah in poteh, kajti tu sneg hitreje skopni,
zato se
pogosteje pojavi kakšna miš, poleg tega lahko tu
pobere tudi povoženo žival
(ježa, zajca, mačko,…). Ostre zime in globok sneg povzročajo
opazne izgube te
koristne ujede. Dandanes je kanja velikokrat tudi žrtev zastrupljanja
poljskih
glodalcev. Viri: - zapiski Polanc Igor - knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983 |