GOZDNI JEREB (tetrastes bonasia) 

Družina: Fazanovci (Phasianidae)
Vrsta: Tetrastes bonasia (LINNE)
Razširjenost: nemško sredogorje in Alpe, Norveška, Švedska, Finska, države Balkana
Razširjenost v Sloveniji: sredogorski gozdovi od 300 do 1600 m
Dolžina: 36 cm
Teža: 0,40-0,45 kg
Ocena: ogrožen

Gozdni jereb (gozdna jerebica) ima še številna druga imena, pravijo še leščerka. Tudi ta gozdna kura je lepo operjena, vendar se za razliko od ruševca in divjega petelina, samec in samica ne razlikujeta med seboj. Samec je samo nekoliko razkošneje obarvan kakor samica. Samec se od samice loči predvsem po črnem podbradku, čopku na glavi in bolj poudarjenih bradavičastih rdečih obrveh, kar je značilnost vseh gozdnih kur. Za oba tako samca, kot samico je značilen črn pas na repu.
Živi na videz tiho in odmaknjeno življenje v tihih, senčnatih gozdovih in je zelo občutljiv na hrup. V času parjenja je gozdni jereb, do svojih nasprotnikov zelo bojevit, s čimer si pribori naklonjenost samičke. Gozdni jereb se oglaša z nežnim milim "ci-cicireci-cij". Ženitev poteka v septembru in oktobru. Po ženitvi ostane par skupaj, ko spomladi ob koncu aprila ali v maju samec oplodi samico in ta začne valiti. Takrat jo samec zapusti in se vrne k njej šele, ko svoj zarod izpelje. Kokoška znese v gnezdo na tleh od 7 do 10 rjavkastih jajc z živo rjavimi pikami in okroglimi lisami, katere vali od 21 do 25 dni. Rjavkastim kebčkom, ki brž sledijo materi, kmalu zraste perje. Zelo radi se hranijo z jagodičjem, posebno s plodovi jerebike, bezga in malin. Kadar teh ni, so njihova glavna hrana leskove klobasice (moški cvetovi) in popki gorskega javora pa tudi sadnega drevja. Gozdni jereb se prehranjuje tudi z žuželkami, pajki in drugim mrčesom. Takšno hrano, zaradi velike beljakovinske vrednosti, potrebujejo še zlasti kebčki v prvih tednih življenja.

Iz starih virov izvemo, da je bil gozdni jereb vedno prisoten v Trnovskem gozdu. Lov na to divjad je bil vedno zelo skromen. Tu je šlo bolj za doživetje kot za plen. Najbrž tudi zato, ker ni znal vsakdo privabiti petelinčka. Med takratnimi lovci ni bilo nikogar, ki bi se spoznal na to umetnost, tudi sam lov jim je bil neznan. Le dva ali trije člani so tu pa tam uplenili kakega jereba. Vsega skupaj je bil v vseh letih uplenjenih 32 jerebov. Gozdni jereb postaja vse redkejši, predvsem zaradi redkejših sestojev gozda.

Viri: - zapiski Polanc Igor