GAMS (rupicapra rupicapra)
Družina: Goveda (Bovidae) Gams spada v skupino votlorogov. V Evropi ga je
največ v Alpah. Gams je vrsta odprtih skalnatih predelov nad gozdno mejo.
Praviloma se gamsi poleti zadržujejo nad gozdno mejo, pozimi se zaradi
pomanjkanja hrane spuščajo v nižje predele. V lovišču LD Trnovski gozd je razširjen predvsem
na robnih delih Trnovskega gozda (Govci). Poleti je umazano rumeno rjav do
temno siv. Zimska dlaka pa je črno-rjava Na vsaki strani glave se mu prek oči
vse do vrha gobca vleče široka temna proga ("vajeti"). Samci imajo
debelejše roglje, ki so na vrhu bolj kljukasti. Roglji začno rasti v prvem letu
življenja in so kožna tvorba. Starejši gamsi imajo na rogljih smolnate obloge,
ki nastanejo zaradi drgnjenja ob smrekovo, macesnovo, borovo vejevje ter rušje.
Kozli so samotarji, tropom samic se pridružijo le v času parjenja (prska). Koze
in njihovi mladiči pa so večinoma v tropih. Prehranjuje se z zelišči, poganjki,
lišaji in mahovi. Razmnoževanje pri gamsu se imenuje prsk in traja od novembra
do decembra. Po prsku kozli izgubijo vsaj četrtino do tretjine telesne teže;
tako jih izčrpajo boji s tekmeci in spolna aktivnost. Na oko ne dajejo vitkega,
lahkotnega videza, vendar pa so pri teku v strmine, pri preskakovanju skalnih
čeri in žlebov izredno gibčni. V sili se gams v zelo kratkem času povzpne več
sto metrov visoko, kjer iz varne razdalje zvedavo opazuje zasledovalca. V našem lovišču se izvaja lov na gamsa predvsem z
zalazom, saj so zaradi konfiguracije terena (prepadi, hudourniški jarki,
previsne strme stene) drugi načini lova izključeni. Lov v prsku (november-december) je zaradi
poledenelosti tal, snega, geološke podlage-dolomita, skoraj nemogoč. Večinoma
pa lovci zaradi varnosti lovijo v družbi solovcev. - knjiga Divjad, Mladinska knjiga v sodelovanju z klubom Diana, Ljubljana 1983 |