DIVJI PETELIN (tetrao urogallus) 

Družina: Fazanovci (Phasianidae)
Vrsta: Tetrao urogallus LINNE
Razširjenost: Skandinavija, države bivše SZ, nemško sredogorje, Alpe in Pireneji, Škotska, Karpati, Balkan
Razširjenost v Sloveniji: gozdna območja nad 400 m
Dolžina: 62 - 86 cm
Teža: 3-5 kg
Ocena: zelo ogrožen


Divji petelin (pravijo mu tudi veliki petelin ali velika kura) je prebivalec velikih, mirnih gozdov, ki s severa s svojimi poslednjimi kraki segajo v naš gorski svet. Zato pri nas naseljuje le više ležeče, zaradi človekovih posegov manj prizadete gozdove nad 600 m, izjemoma v osojnih straneh nad 400 m nadmorske višine pa prav do drevesne meje. Dobimo ga v gozdovih predalpskega in alpskega območja ter v visokih legah dinarskega območja Slovenije. Vendar je povsod redek. V zadnjih letih so opazili manj kot 400 rastišč.
Divji petelin spada med gozdne kure. Njegov življenjski prostor so mešani in iglasti gozdovi do gozdne meje. Njegovo hrano predstavljajo iglice iglavcev, jagodičje, popki, listi in žuželke. Razmnožuje se v pomladanskih mesecih (april- junij). Kura znese 6-10 jajc. Gnezdo je na tleh. Nekoč je bil divji petelin pogosta in številna divjad tudi v Trnovskem gozd, o čemer pričajo tudi imena nekaterih predelov v Trnovskem gozdu, kot so Petelinovec, Kurje Brdo, Poslušanje... Da je bilo res tako, se lahko prepričamo tudi iz drugih virov, gozdarskih in lovskih poročil, pripovedi in drugega. Konec druge svetovne vojne je bil stalež divjega petelina, glede na današnje stanje, še vedno razmeroma velik. Iz pripovedovanja starejših gozdnih delavcev so bili znani kraji, kamor so v preteklosti hodili na lov na peteline. Tako se je zvedelo za nekaj rastišč, nekaj pa smo jih odkrili kasneje. Lahko rečemo, da je bilo možno pričakovati petelina na pobočju skoraj vsakega višjega hriba. Najbolj znana območja so bila okrog Mrzovca, Bukovca, Golakov, Modrasovca in Praproti. Prvega petelina je uplenil Janko Plesničar leta 1950 pod Mrzovcem. Z naraščanjem članstva pa se je povečalo tudi zanimanje za lov na divjega petelina. Kar preveč. Zato je LD Trnovski gozd leta 1965 na družinskem posvetu sklenila popolnoma zaščititi divjega petelina. Bodočnost divjega petelina v Trnovskem gozdu ni prav nič rožnata, kljub zavarovanju in izločitvi precejšnjih gozdnih površin na obeh straneh Golakov iz gospodarjenja. Vedno večji pritisk turizma in gorništva v te kraje krepko zmanjšuje možnost preživetja divjega petelina in gozdnih kur sploh.

Viri: - zapiski Polanc Igor