DIVJA MAČKA (felis silvestris silvestris)

Družina: Mačke (Felidae)
Vrsta: Felis silvestris SCHREBER
Razširjenost: Škotska, Pirenejski polotok, Otoki Sredozemlja, Francija, Nemčija, južna Italija, južna Poljska, Madžarska in Balkan, južne države bivše SZ
Razširjenost v Sloveniji: redka
Dolžina telesa z repom: 120 cm (rep 40 cm)
Plečna višina: 30-42 cm
Teža: 5-10 kg
Leglo: 2-4 mladici na leto
Življenjska doba: 12-15 let
Ocena: ogrožena vrsta
 

V Sloveniji živi divja mačka predvsem v obsežnih gozdovih Notranjske, južne Dolenjske in na območju Slovenskega primorja. Divja mačka je redka a stalna tudi v naši lovski družini. Ustrezajo ji vsi trije tipi, tako lisnati, kakor tudi iglasti in mešani gozd. Za svoje domovanje si izbira predvsem gozdove, v katerih najde tihe in samotne kraje, kjer lahko večino dneva prespi in se sonči. To je navadno kak tih skalnat kraj ali goščava. Rada se naseli v opuščeni lisičini, jazbini ali v pripravnem drevesnem duplu.
Divja mačka je včasih zelo podobna podivjani domači mački, s katero se uspešno plodi. Tudi križanci so plodni in jih je od prave divje mačke zelo težko razlikovati. Ima zavaljen trup, debelejšo glavo in nenavadno močno in gosto odlakan, valjast ter na koncu kakor prisekan rep. Dlaka je močnejša in daljša kakor pri domači mački, rep pa znatno krajši. Močne so tudi tipalne dlake.
Barva dlake je pri odraslem samcu bledo do črno siva, medtem ko je pri samici pa navadno rumenkasto siva. Na obraznem delu glave je dlaka navadno rdeče rumene barve. Vzdolž hrbta in po zgornji strani repa se vleče črna proga, od nje pa potekajo na obe strani mnoge temne, zabrisane prečne proge, ki so najočitnejše na zadnji tretjini repa, v obliki dveh do treh temnih in nekaj svetlejših kolobarjev. Zadnjih tri do pet centimetrov repa je odlakanih izrazito temno. Temno odlakane lise se vlečejo tudi nad očmi. Na sprednjih nogah ima v šapi 5, na zadnjih pa 4 prste z ostrimi krčljivimi kremplji. Oči se divji mački v mraku svetijo zaradi kovinsko svetlega sloja, ki v očesu nadomešča običajni pigment.
Na lov se divja mačka odpravi s prvim mrakom. Lovi predvsem manjše in srednje velike živali. Večino plena ulovi na tleh, le redko žrtev naskoči z drevja. Manjše živali požre kar z dlako in perjem vred. Večjim živalim skoči za vrat, jim pregrizne vratno žilo in močno zagrize v goltanec. Mrtvi živali najprej odpre trebuh in požre drobovje. Na jedilniku divje mačke so poljski zajci, polhi, voluharji, gozdne kure, divji golobi, podlasice, veverice, gozdne in poljske miši in ptičji mladici, le redko se loti tudi srnjega mladiča.
Vse divje mačke živijo izrazito samotarsko življenje na svojem območju, označujejo ga z izločki dišavnih žlez ter ga izrazito branijo pred vrstniki. Februarja ali marca pa jih nagon po ohranitvi vrste pripravi, da si poiščejo ustreznega partnerja. Breja mačka (brejost traja 63-68 dni) si poišče opuščeno jazbino, lisičino, votlo drevo ali skalno razpoko, kjer maja ali v začetku junija skoti 2 do 4 slepe mladiče. Mladiči sesajo pri materi 4 mesece, nakar se osamosvojijo. Zelo so podobni mladičem domače mačke, le da imajo močnejše glavice.
Lovska družina je divjo mačko zaščitila še preden je bil sprejet zakon, ker je menila, da je mačka kot pomemben plenilec malih glodalcev gozdu v korist in nujno potrebna.

Viri: - zapiski Polanc Igor